Potrebujete pomoč, imate vprašanje?

pokličite 04 / 502 1800

Zadovoljna stranka je naša največja prioriteta. Tu smo zato, da vam svetujemo!

Sejšeli - splošne informacije

Šifra ponudbe: Sejšeli

Splošno o Sejšelih

Sejšeli so na široko raztreseno otočje približno 150 otokov, številnih otočkov in čeri v Indijskem oceanu severovzhodno od Madagaskarja. Otoki sestavljajo dve skupini. Strnjena osrednja skupina okoli največjega otoka Mahe je zgrajena na trdni granitni podlagi; hribovito osrčje otokov se zlagoma dviga nad ozko obalo. Zunanji otoki so koralni otoki na različni stopnji oblikovanosti in segajo od čeri do atolov, naseljena je le peščica. Na glavnem otoku je veliko vlage in padavin; tam uspevajo ostanki bujnega tropskega deževnega gozda s trdolesnim drevjem in obmorskimi kokosovimi palmami; tropski deževni gozd je nekoč prekrival otoke. Tam živijo redke kopenske sejšelske želve. Otoški raj so precej prizadeli človekovi posegi, zdaj pa ga cenijo kot veliko turistično privlačnost; nekateri koralni otoki so pribežališča ptic. Sejšelski otoki imajo strateški položaj na morski poti iz Evrope v Indijo; Francozi so jih zasedli leta 1756. Po napoleonskih vojnah so jih dobili Britanci. Prebivalstvo je večinoma mešanega kolonialnega rodu in govori kreolsko narečje. Sejšeli so postali neodvisni leta 1976. Temelj gospodarstva je turizem, kateremu je namenjeno mednarodno letališče na Maheju in veliko hotelov. Otoško poljedlestvo ne zmore več prehraniti hitro naraščajočega prebivalstva. Za izvoz pridelujejo orehe, kopro, tobak, cimet in vanilijo, veliko hrane pa morajo uvažati. Pomemben delež v izvozu imajo ribe, gvano in plastični izdelki. Največ industrije se ukvarja s predelavo hrane. Zdravstvo je odlično, izobraževanje pa je dostopno večini otrok

   



Podnebje Podnebje je tropsko oceansko z enakomernimi tropskimi temperaturami skozi vse leto.Deževno obdobje traja od decembra do marca, takrat padavine prinaša severozahodni monsun, v drugem delu leta prevladujejo jugovzhodni pasati. Največ padavin pade na vzhodni stani hribovitih otokov. Vso leto je primerno za potovanje. Nekoliko hladnejše obdobje je od maja do septembra. Meseci brez dežja so maj, junij, julij in avgust, september in oktober. Sonce je zelo močno, tako da je potrebno uporabiti zaščitno kremo z visokim faktorjem zaščite.


Električna napetost Napetost je 110 / 230 V, 60 HZ AC - potrebni so adapterji. (vtičnica ima 3 velike luknje) , razen vtičnice v kopalnici, ki so ponavadi prirejene evropskim (za priklop brivnika ali polnilca)


Koristne informacije Cene v hotelih so visoke (posebno v boljših), cene v mestu ali manjših trgovinicah, ki so povsod po otoku Mahe so normalne. (pivo ali coca cola ca 8 rupij). Najem avtomobila stane od 45EUR do 65EUR / dan naprej, cena taksista za cel dan pa od 75EUR - 100EUR / dan. Ceste po otoku Mahe so zelo ozke, ampak zanimive. Vozijo po levi strani. Avtomobilisti (tudi turisti) se ustavljajo kar sredi ceste, avtobusi ki vozijo po celem otoku pa precej divajo. Prevoz z avtobusom je zelo poceni. Za transfer iz letališča do hotela čaka pred letališko zgradbo veliko taksijev. Cene prevoza so od 20-30EUR, za tiste, ki pa se že malce spoznajo pa je normalna cena 150 rupij. Na otoko imajo celo diskoteke. Najbolj priljubljena je Katiolo (beri Kačalo) ki se nahaja blizu letališča. Ob sredah se ponavadi dogaja "Ladies Night," ko imajo deklata prost vstop, fantje pa plačajo 50 rupij. Cene v diskoteki so nižje kot v hotelu! (pivo 25 rupij) Večino turistov, ki pridejo na počitnice na otok Mahe naredi 2 izleta - celodnevni izlet okoli otoka s taksijem in celodnevni izlet na otoka Praslin in La Digue (cena 130EUR / os.).


Predstavništva, MZZ informacije Informacije glede predstavništev na Tajskem in ostale informacije pa tule.


Predstavitev Tajske Wikipedia tule.

Vreme Sejšeli - Mahe / klima / morje / dež

jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec
Zrak ↑

30

30

30

31

30

29

29

28

28

29

30

31

Zrak ↓

23

23

23

23

21

20

20

19

20

21

23

23

Voda

27

27

27

27

25

24

23

22

23

23

24

25

Sonce

6

7

8

11

9

9

8

9

11

11

10

9

Vlaga

82

84

83

77

71

72

68

67

68

68

72

78

Dež dni

20

18

14

6

3

4

4

4

3

4

6

12



Mehika - zgodovina

Zgodovina Mehike sega več kot 10.000 let v preteklost, ko so na tem področju nastajale prve vasi. Civilizacije, ki so ustvarjale na teh tleh, so za seboj pustile presenetljive dosežke, ki se lahko primerjajo z drugimi svetovnimi pracivilizacijami. Obstajajo dokazi, da so imeli prvotni prebivalci toene koledarje, da so razumeli astronomijo in gradili mogočne imperije. Prvi znani prebivalci so bili Olmeki, dokazi o njihovem obstoju pa datirajo v čas kakih 2.000 let pred našim štetjem. Vendar pa so bili znaki človekovega življenja na tem področju najdeni tudi iz obdobja 9.000 let pred našim štetjem. Za njimi so se tu naselili Maji, ki so zgradili nekatera neverjetna mesta tudi po severni in centralni Ameriki. Ravno oni so naredili velik korak v astronomiji, poznali so koledar, imeli so izredno razvit čut za umetnost in neverjetne arhitekturne sposobnosti. Nekatera njihova dela lahko še danes vidimo v mestih Palenque, Chichén Itzá in Tulum. Imeli so tudi svojo pisavo, poznali so številke. Najimenitnejše mesto majevske civilizacije je bilo verjetno Tenochtitlán, ustanovljeno leta 200 pred našim štetjem. Kot klasično majsko civilizacijo je tudi to mesto prizadela kriza (v letih 700 do 800), saj so zaradi pretiranega izkoriščanja naravnih virov mnoga mesta propadla ali bila uničena. Majski imperij je končno padel v 12. stoletju. Zadnji veliki imperij pred špansko kolonizacijo so ustvarili Azteki. Ti so sprva naselili mehiško dolino, nato pa so precej razširili svoje področje. Začeli so tudi z agrikulturo, da so nasitili populacijo v mestih. Ob prvem stiku s Španci leta 1500 je bil azteški imperij močan, vendar je bila njegova moč ogrožena s strani sosednjih imperijev in kultur. Hernán Cortés je prispel na mehiško obalo (kjer je zdaj Veracruz) leta 1519 in zakorakal v Tenochtitlán. Najprej pa je premagal azteške vzhodne sosede iz Tlaxcale, nato pa je z njimi združil moči in premagal Azteke. Španci so tam vladali tri stoletja, deželo pa so izkoriščali zaradi mineralov in drugih naravnih virov. Vsiljevali so krščanstvo in navidezno uničevali azteško kulturo, rušili so templje in tam gradili cerkve. Mehika pa je bila ena prvih dežel, ki so se uprle španski nadvladi. Leta 1808 je namrč Napoleon zavladal burbonski monarhiji in v kolonijah je nastopila kriza. Gibanje za neodvisnost se je začelo leta 1810, vodil pa ga je mehiški duhovnik Miguel Hidalgo. Njega so sicer že leta 1811 ubili, vendar se je boj nadaljeval. Mehičani so svojo neodvisnost dosegli leta 1821. Tri leta kasneje je bila zapisana ustava in tedaj je bila ustanovljena republika. Prva leta po osamosvojitvi so bila težka in nestabilna, zamenjalo se je ogromno predsednikov. Antonio López de Santa Anna je prevladal v Mehiki leta 1833 in v času njegovega vladanja (predsednik je bil kar 11-krat) se je Teksas odcepil in postal del Združenih držav Amerike. Leta 1846 so Združene države napadle Mehiko na kopnem in z morja, mehiški odpor pa je bil slabo koordiniran. Dve leti kasneje so podpisali sporazum, v katerem je Mehika izgubila velik del svojega tedanjega ozemlja, ki danes spada pod Združene države. Leta 1855 je predsednik postal Benito Pablo Juárez, ki je začel z radikalnim programom reformiranja. Leta 1957 je z demokratično ustavo ločil Cerkev od države, prodali so cerkvene in druge vzajemne posesti, vse državljane pa so naredili enake pred zakonom. Temu se je uprla predvsem Cerkev, pa tudi vojska in v letih 1958 do 1961 je zavladala državljanska vojna. Tedaj je postalo tudi jasno, da mehiška vlada ni zmožna odplačati svojega dolga Veliki Britaniji, Franciji in Španiji, zato so te dežele začele v Mehiko pošiljati svoje ljudi. Leta 1836 so francoske sile zavzele mesto Mexico in ga imenovale Maximilian, a so ga Čez 27 let premagali Mehieani pod vodstvom Juáreza. Leta 1876 je zavladal Porfirio Díaz, premagan je bil leta 1911. Ta bojevanja domačinov, pod vodstvom ljudi, kot so na primer Francisco Madero, Emiliano Zapatain Francisco (Pancho) Villa, so imenovana Mehiška revolucija. Po tej revoluciji je bila Mehika izčrpana – padlo ali izselilo se je več kot milijon ljudi, valuta je padla, infrastruktura je bila uničena.Pomembnejše obdobje je čas po letu 1930, pod vlado generala Lázaro Cárdenas-a, saj je pod njegovim vodstvom Mehika dosegla relativno zelo visoko stabilnost. Po letu 1968, ko so v Mehiki gostili olimpijske igre, je državno gospodarstvo zopet padlo, inflacija je bila velika. Leta 1988 je na volitvah zmagal Carlos Salinas de Gortari, ki je obljubljal politično in gospodarsko reformo. Slednjega se je sicer držal (tedaj je bil podpisan sporazum o prostem trgovanju z Združenimi državami in Kanado), politično pa ni dosti spremenil. Kmalu po njegovem odhodu je Mehika zopet padla v krizo. Januarja 1994 je v južni deželi Chiapas, ki meji na Guatemalo, izbruhnil upor. Uporniki so zahtevali demokratične spremembe in odstop vlade. Kljub poskusom sporazuma so se izbruhi nadaljevali. Avgusta tega leta je bil po uboju prvega kandidata nacionalne stranke za predsednika izvoljen njegov naslednik Ernesto Zedillo Ponce de León. Ta stranka je zmagala tudi na volitvah v kongres, druge stranke pa so jo obtožile goljufij.